Ustanavljanje družb in predstavništev/podružnic
Ustanovitev podjetja v Švici
Splošno pravilo o svobodi trgovine in industrije je eno izmed osnovnih pravil švicarske ustave, ki vsakomur in s tem tudi tujim državljanom omogoča ustanovitev podjetja.
Tuj državljan kot fizična ali pravna oseba lahko prosto izbira obliko podjetja, ki najbolje ustreza njegovim potrebam. Za osebno in permanentno upravljanje družbe pa je potrebno zagotoviti dovoljenje za delo in bivanje v Švici.
Najpogostejši obliki družb v Švici sta:
- Delniška družba (SA; AG). Za ustanovitev je potrebnih 100.000 CHF (75.120 EUR), od katerih je potrebno vsaj polovico deponirati ob sami ustanovitvi. Delničarji lahko ostanejo popolnoma anonimni. Večina članov uprave morajo biti rezidenti Švice.
- Družba z omejeno odgovornostjo (Sàrl; GmbH). Odgovornost podjetja je omejena na znesek registriranega kapitala, ki mora biti v višini najmanj 20.000 CHF (15.024 EUR). Prav tako je potrebno 50% sredstev deponirati takoj ob registraciji podjetja. Po reviziji korporacijskega prava je postal postopek ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo cenejši in manj kompliciran od postopka ustanovitve delniške družbe.
V kolikor ste poslovnež ali poslovna ženska, ki ste se odločili preseliti se v Švico ali tam ustanoviti majhno podjetje, imate možnost oblikovati podjetje kot neodvisni podjetnik ali podjetnica. Za to je potrebno izpolniti nekaj pogojev:
1. Pridobiti dovoljenje za bivanje. Da bi le-to pridobili morate biti zaposleni pri švicarskem podjetju. Lahko ste hkrati zaposleni in lastnik podjetja tako dolgo, dokler ima podjetje stvarno in seveda legalno dejavnost. Pomembno je, da ne morete biti samozaposleni, ampak morate za potrebe opravljanja dejavnosti, tudi če jo sami opravljate, ustanoviti podjetje.
2. Ustvariti delovno mesto., kar je najpomembnejši pogoj. Praktično to pomeni, da morate v svojem podjetju zaposliti najmanj eno osebo iz Švice za polni delovni čas.
3. Ustvariti morate dovolj velik letni dobiček. Vaše podjetje mora dokazati, da je sposobno pokrivati vse stroške, vključno z vašo plačo, ki mora biti primerljiva s švicarsko plačo podobnega delovnega mesta. Praktično to pomeni, da dobiček pred obdavčenjem in z odštetimi plačami, ne sme biti manjši od 200.000 CHF (150.240 EUR). To vam omogoča, da pokrijete stroške dela oz. plačo vašega zaposlenega iz Švice in seveda svojo plačo.
Pri ustanavljanju večjih podjetij kot sta delniška družba ali družba z omejeno odgovornostjo, kot v vsaki državi, federalna in kantonalna oblast v Švici zahtevata izpolnjevanje nekaj osnovnih pogojev.
Osnovni pogoji, ki jih je potrebno izpolniti za ustanovitev velikega podjetja so:
- Tuji delavci – emigranti morajo imeti sposobnosti, ki jih je težko najti v Švici
- Razumno razmerje med domačimi – švicarskimi in tujimi – priseljenimi delavci
- Višina plač tujih delavcev mora biti na nivoju švicarskih za podobna delovna mesta.
V Švici obstaja nekaj agencij, ki vam lahko pomagajo pri ustanovitvi podjetja.
Med kantoni v Švici obstaja veliko razlik glede davčne politike in zaposlovanja. Omenjene agencije vam tako lahko nudijo podatke o davčnih olajšavah v posameznih kantonih, ki se razlikujejo glede na to ali je podjetje registrirano v Švici, dejavnost pa opravlja izven nje, ali je storitveno podjetje s sedežem v Švici ali kot preprosto novo ustanovljeno podjetje. Posamezne davčne olajšave lahko znižajo, sicer že tako skromne dajatve.
Ko je ugotovljeno, da je izbrano ime podjetja ustrezno, da je bila izbrana oblika podjetja, njeni zaposleni in, da je bil deponiran ustrezen kapital, se podjetje lahko ustanovi in vpiše v register v manj kot dveh tednih.
Tudi druge institucije Švice kot sta Gospodarska zbornica in Ministrstvo za gospodarstvo oz. njen sekretariat za ekonomske zadeve (program SIPPO), ki se med drugim ukvarjata tudi s pomočjo majhnim in srednje velikim podjetjem pri vstopu na švicarski trg, priporočata pri odpiranju podjetja v Švici pomoč agencij.
Za pomoč vezano na ustanovitev podjetja ali izračun stroškov po meri oz. željah posameznega podjetja, lahko dobite na agencijah:
MB Group GmbH
Hirschgässlein 44
CH – 4501 BASEL
Tel. 0041 61 3332500
E-pošta: contact.basel@mb-group.ch
ali
Micheloud & Co.
Rue du Rhone 14
CH – 1024 GENEVE
Tel. 0041 22 310 09 83 (vse informacije dobite od 9:00 do 18:00 ure od ponedeljka do petka)
Fax. 0041 22 310 11 39
e-pošta: info@micheloud.com
Viri:
www.switzerland-4you.com,
www.openaeuropeancompany.com/switzerland.html,
www.osec.ch.
Privatizacija in investicije
PRIVATIZACIJA
Glavna švicarska podjetja, ki se še vedno v državni lasti so:
1. Švicarska pošta Swiss Post (poštne in finančne storitve) je še vedno v 100% državni lasti. Privatizacija je v načrtu za leto 2015.
2. Ruag (vojaška, letalska in avtomobilska industrija) je tudi v 100% državni lasti. Podjetje ima tovarne v Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem in Švedskem. Privatizacija še ni v načrtu.
3. 100% državni lasti so tudi Švicarske železnice - Schweizerische Bundesbahnen. Privatizacija še ni v načrtu.
4. Švicarski Telekom – Swisscom je v 56,9% državni lasti. Privatizacija še ni v načrtu.
INVESTICIJE
Švica je privlačna destinacija za tuje investitorje, predvsem zaradi ekonomske in politične stabilnosti, transparentnega in urejenega pravnega sistema, zanesljive in obsežne infrastrukture in učinkovitih kapitalskih trgov. Glavni zakoni, ki urejajo tuje investicije v Švici so Švicarski obligacijski zakon, pravo vrednostnih papirjev in zakon o kartelih.
Švica spodbuja neposredne tuje investicije (NTI) v proizvodnjo, storitve ter v raziskave in razvoj. Na teh področjih obravnava tuja podjetja na enak način kot lokalna podjetja.
Po rezultatih raziskave iz leta 2009, ki jo je izvedlo podjetje Ernst & Young med 700 globalnimi podjetji, je Švica prva izbira za NTI na svetu, takoj za Nemčijo.
V letu 2010 so vhodne neposredne tuje investicije v Švico znašale 5,5 mlrd EUR. EIU napoveduje, da se bodo v letu 2011 podvojile in bodo znašale 10,2 mlrd EUR, v letu 2012 11,7 mlrd EUR in v letu 2013 12,4 mlrd EUR.
Izhodne neposredne tuje investicije so v letu 2010 znašale 31,4 mlrd EUR. EIU napoveduje, da bodo v letu 2011 znašale 22,2 mlrd EUR, v letu 2012 22,4 mlrd EUR in v letu 2013 24,9 mlrd EUR.
Prednosti in slabosti investiranja v Švico
Prednosti:
• Strateška geografska pozicija
• Vrhunska infrastruktura ter poslovanju prijazno pravno in zakonodajno okolje
• Visoko kvalificirana in izobražena delovna sila ter prožen trg dela
• Švica je ena najbolj naprednih držav na področju raziskav in razvoja
• Visok standard življenja
• Najbolj inovativna država v Evropi.
Slabosti:
• Švicarski trg je zelo konkurenčen
• Obstajajo strogi predpisi in standardi glede kakovosti in pakiranja
• Izpolnjevati je potrebno edinstvene švicarske zahteve in standarde na področju zdravil, kozmetike, čistil in kemičnih izdelkov
• Visoki stroški življenja.
Vladne spodbude
Vlada spodbuja NTI in ne postavlja nobenih ovir. Zvezna vlada omogoča vsem 26 kantonom, da si sami določijo svoj politiko za privabljanje NTI. Mnogi kantoni ponujajo tujim investitorjem davčne olajšave in druge davčne spodbude. Na primer nekateri kantoni ponujajo deset letno davčno oprostitev za nova podjetja. Poleg tega ni nobenega nadzora niti pregleda nad tujimi naložbami, razen v nekaterih sektorjih. Na področju telekomunikacij se zahteva določena raven zmogljivost, potrebna za izpolnitev pogojev za znižanje davkov. Za investicije na področju bančništva in zavarovalništva pa je potrebno vladno dovoljenje.
Švica je podpisala številne pogodbe za zaščito naložb, od tega jih je 112 v veljavi.
Viri:
FITA - The Federation of International Trade Associations,
The Economist Intelligence Unit.
Zaposlovanje
Splošni pravni okvir
Švicarska ustava prepoveduje vse oblike diskriminacije. Izrecno določa enako obravnavo moških in žensk in enakega plačila za enako delo. Poleg tega ustava zagotavlja svobodo izbire poklica ter prost dostop do gospodarske dejavnosti in svobodo združevanja.
Podrobnejše informacije glede delovne zakonodaje in zaposlovanja so na voljo na straneh ILO in Državnega sekretariata za gospodarske zadeve SECO.
Zaposlovanje tujcev
Po uveljavitvi sporazuma o prostem pretoku oseb z EU, obstajajo ločeni kontingenti za dovoljenja delavcem iz držav EU/EFTA in delavcem iz tretjih držav. Najvišje število iz prve skupine je določeno v sporazumu z EU, o kontingentu za tretje države pa letno odloča zvezna vlada. Polovica kontingenta je po doslej veljavnem ključu razdeljena kantonom, polovica pa je dodeljena zveznemu uradu za vprašanja tujcev, ki jih v skladu s skupnim gospodarskim interesom razdeli med kantone.
V kolikor želi podjetje zaposliti tujo delovno silo, ki še nima dovoljenja za delo in bivanje v Švici, mora dokazati, da med iskalci zaposlitve na domačem trgu delovne sile ni ustreznega kandidata. Le to je lažje dokazljivo v primerih potrebnih specifičnih znanj (jezik). Sicer pa švicarska zakonodaja ne določa nobenih razlik glede obravnave tuje in domače delovne sile.
Delovni pogoji:
Stroški dela:
Švica nima uradno predpisane minimalne plače, je pa v kolektivnih pogodbah večinoma določena minimalna plača med 1.647 in 3.145 EUR bruto. Povprečna mesečna bruto plača v Švici je v letu 2010 znašala 3.720 EUR.
Stroške dela oz. višino plač po različnih kriterijih si lahko izračunate na strani www.lohnrechner.ch.
Tujim državljanom je dovoljeno opravljati posle v Švici, za to pa so podvrženi švicarskemu zakonu o delovni sili. Fizične osebe iz tujine, ki v Švico investirajo in želijo upravljati podjetje ali posle, kakor tudi menedžerji tujih podjetij so subvencionirani tako v smislu dela, kot stalnega prebivališča v primeru, ko se na ta način oblikujejo visoko-vredna delovna mesta. Priselitvena-imigracijska procedura je odvisna od tega ali osebe prihajajo iz EU ali ne. Več informacij na www.swissemigration.ch.
Stopnja nezaposlenosti je v letu 2010 znašala 3,9 %, za leto 2011 pa EIU napoveduje 3,2 % stopnjo nezaposlenosti. Na podobnem nivoju naj bi ostala tudi do konca leta 2013.
Viri:
www.ilo.org,
www.seco.admin.ch,
www.fita.org,
www.lohnrechner.ch,
The Economist Intelligence Unit.